Kisla repa je že dolgo pomemben del slovenske kulinarične zgodovine. Kisla repa je bogata s številnimi snovmi, ki so bistvenega pomena za naše telo in zdravje saj vsebuje veliko beljakovin in ogljikovih hidratov. Kisla repa je tudi vir kalcija, magnezija, železa, kalija in fosforja. Vsebuje tudi folno kislino in veliko antioksidantov. Zaradi vseh pozitivnih učinkov, ki jih ima kisla repa na naše telo, je zaželeno, da se na našem jedilniku pojavi čim večkrat.
Kisla repa se naredi podobno kot kislo zelje. Kmetje priporočajo, da se začne v kulinariki uporabljati po prvi zmrzali v sezoni. Repo je potrebno olupiti in s pomočjo rezalnika narezati na tanke trakove. Narezano repo obilno potresemo s soljo ter jo premešamo in pustimo počivati nekaj minut. Nato jo začnemo pritiskati z dlanmi, podobno bi gnetli kruh. Repa bo pri tem spustila sokove. Nato repo predevamo v posodo, nanjo položimo gazo in težak predmet, ki omogoča, da bo repa potopljena sokovi pa na vrhu. V kolikor soka od repe ni dovolj, da bi prekril repo, moramo narediti slanico in jo priliti v posodo.
Posodo je potrebno postaviti na hladno. Vsakih nekaj dni je potrebno prečistiti in zamenjati gazo. Preveriti namreč moramo ali na površini slanice plava bela pena ali kakršni koli znaki kvarjenja. Ta postopek ponavljamo 14 do 21 dni, da repa fermentira. Fermentacija je končana, ko se mehurčki ustavijo, repa je prozorna in ima rahlo pikanten okus. V idealnih pogojih lahko fermentirano zelenjavo hranimo v hladilniku do 6 mesecev.
Ko je repa skisana, jo lahko začnemo uporabljati za solate ali pa jedi kot so jota in kisla repa. Na olju lahko prepražimo česen in čebulo, ko čebula postekleni dodamo v posodo repo, prilijemo nekaj vode, začinimo s soljo in poprom ter lovorjevim listom in žličko mlete paprike. Kislo repo kuhamo od 30 do 45 minut. Pred koncem kuhanja lahko naredimo podmet, da zgostimo omako.